četrtek, 6. december 2007

Wheels are turning...

Tako...

Korak no. 1 - moja zdravnica ob 7.15 bi počakala en teden (do srede), da bi se kaj videlo. Ta pikica krvi verjetno ne pomeni nič.

Korak no. 2 - če se mi zdi nujno, naj pridem takoj. Je nujno? Je kdo drug bolj nujen? Sem!!! Pridem!!

Korak no. 3 - zakaj si pa stiskate, me je vprašala. Ker se preglejujem in se ne molzem in se ne ščipam. Povem ji, da leva ni čisto moja. Ne paše mi nekako k moji roki. Polna je. Polnejša. Drugačna. Verjela mi je. Miza je bila hladna. Spet je priteklo. Temno rdeče - skoraj črno.

Korak no. 4 - ambulanta za bolezni dojk DANES DELA. Napotnica - naročite se. Saj boste hitro na vrsti - kakšen teden.

Korak no. 5 - Naročamo za mesec junij 2008. Krvavite? Ste že bili pri nas? Aha, krvavite! Zdravnik vas bo takoj danes pregledal.

Korak no. 6 - Vi ste pa od daleč? Že osem let vas ni bilo pri nas. Izcedek imate? Kje? Nič ne vidim. Je sveža kri? Kako sveža - rdeča pač. Lahko stisnete? Ooooo, to je pa stara kri!!! Kaj je to stara kri? Ne vidite, da je temna?!!! Bris bomo poslali na citološke preiskave, čez tri tedne bodo rezultati. Poklicali vas bomo, ko pridejo. Še na slikanje pojdite.

Korak no. 7 - Ste že bili pri nas? Ne. So vas že dame prestrašile, da je hudo? Ne. Malo bo bolelo. Enkrat levo, potem desno in spet levo in potem desno. Čez teden dni dobite slike na dom.

Korak no. 8 - nič. Čakala bom, da pride božič in novo leto in zaželela si bom na tisoče in tisoče korakov. In potem bo prišel dan, ko mi bo gospod v belem povedal da....

Tako... čez tri tedne. PRIBLIŽNO.

sreda, 5. december 2007

Meni se pa to ne more zgoditi...

Preberem kakšno zgodbo - nekoga, ki ni več takšen, kot je bil. Zdaj je bolan. Ne pride mi do živega - ne začutim.

Nekoč je bila zdrava. In potem ni bila. In danes je spet. Čestitam. Bo z mano tudi tako?

Bom tudi jaz jutri bolana in potem enkrat zdrava? Ne vem. Izvedela bom jutri. Leva me boli. Zdaj že nekaj dni. Tri. Konec menstruacije sem. na sredini drobna pikica. Kri.

Jokam lahko.

Moja sanjska dežela
Moja sanjska dežela se imenuje Zdrava dežela. Tam bi bili vsi zdravi in nihče ne bi smel biti bolan. Tam je veliko zdravih družin zato, ker so jedli posebna zdravila in zato ne bi mogli zboleti. Če bi kdo zbolele, bi imeli tam lekarno, da se lahko pozdravi. Vsi bi bili veseli, da imajo takšno lepo in prijazno deželo. Imeli bi veliko zdravih rastlin. Mame bi jih nabirale za v lekarno in za svoje otroke, da bi jim pozimi kuhale čaj, da jih ne bi zeblo, ko bi prišli s snega.

(mojamoja, 4.a, 05.12.2007)